Pomen volitev v Evropski parlament 2024: vpogled iz raziskave ICCS 2022

Uvod

Evropske volitve omogočajo državljanom iz 27 držav članic Evropske unije (EU), da neposredno izvolijo svoje predstavnike za poslance v Evropskem parlamentu. Te volitve krepijo demokratično legitimnost EU, saj državljanom omogočajo sodelovanje v političnem procesu na ravni EU.

Evropski parlament ima pomembno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju zakonodaje, ki vpliva na vsakdanje življenje državljanov EU. Sem spadajo vprašanja kot so varnost, podnebne spremembe, pravice potrošnikov in digitalna ekonomija, pa seveda tudi številna druga. Izvoljeni poslanci bodo imeli pomemben vpliv na oblikovanje teh politik in njihovo izvajanje, saj Evropski parlament potrjuje proračun EU in nadzoruje porabo denarja. Rezultati volitev bodo vplivali tudi na imenovanje nekaterih ključnih vodstvenih položajev v EU, vključno s predsednikom Evropske komisije (Evropski parlament, n.d.).

Sestava Evropskega parlamenta, ki bo po volitvah junija 2024 imel 720 poslancev (15 več kot sedaj),   določa politično usmeritev EU za naslednjih pet let. Volitve omogočajo državljanom, da izrazijo svoje mnenje o tem, katera vprašanja so zanje najpomembnejša in katera politična skupina (teh je trenutno v Evropskem parlamentu sedem) naj vodi EU v prihodnosti (Evropski parlament, n.d.). Od rezultata volitev bo tudi odvisno, ali se bo v EU okrepilo gibanje za tesnejše sodelovanje ali evroskeptično gibanje.

EU se sooča z mnogimi izzivi, vključno z migracijami, gospodarskimi neenakostmi, kibernetsko varnostjo in geopolitičnimi napetostmi v regiji. Volitve v Evropski parlament so priložnost, da se oblikuje politični mandat za reševanje teh vprašanj s podporo državljanov EU. Pri tem pa je za prihodnost demokracije v EU pomembno tudi, da mladi delujejo kot aktivni državljani, ki oblikujejo svoja stališča o EU ter razvijajo razumevanje evropskih institucij in politik. Izobraževanje ima pri tem ključno vlogo.

Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS) je raziskava, ki meri državljansko vednost praviloma osmošolcev in osmošolk, vendar tudi njihova stališča do pomembnih vprašanj v družbi, osredotoča pa se tudi na njihovo trenutno in prihodnjo delovanje oz. angažiranost. Že v ciklu 2016, pa tudi v tem zadnjem, se pravi leta 2022, so imele države iz Evrope možnost sodelovati tudi v dodatnem Evropskem regionalnem modulu ICCS 2022. V tem modulu je v ciklu raziskave leta 2022 sodelovalo 18 držav in 2 referenčni udeleženki oz. primerjalni regiji (gre za dve regiji iz Nemčije). V tem prispevku predstavljamo nekaj rezultatov pravi iz omenjenega Evropskega regionalnega modula. V Sloveniji (podobno v drugih sodelujočih izobraževalnih sistemih) smo raziskavo na terenu izvajali ob koncu šolskega leta 2021/2022 oz. med 11. aprilom in 22. junijem 2022. 

Rezultati raziskave ponujajo zanimiva stališča učencev o Evropi (in v nekaterih primerih tudi o EU), nenazadnje tudi o tem koliko osmošolcev je leta 2022 poročalo, da nameravajo voliti na volitvah za Evropski parlament, ko bodo imeli volilno pravico seveda, kajti v času testiranja je še niso imeli. Vendar v tem prispevku ne predstavljamo zgolj rezultatov o tej nameri, temveč tudi še nekaj drugih, npr. o tem, koliko priložnosti imajo učenci o učenju o Evropi in EU, kako ocenjujejo delovanje EU, kako bo, po  njihovem mnenju, zgledala Evropa čez 10 let itd.

Tudi kolegi dveh sodelujočih regij iz Nemčije so za javnost pripravili podoben članek našemu, seveda s fokusom na rezultate za ti dve regiji (ICCS Infoblatt Europawahl, 2024), kar nas je spodbudilo k pripravi tega članka (v katerem se osredotočamo na rezultate učencev in učenk iz Slovenije).   

Se osmošolci/-ke v Sloveniji počutijo Evropejce?

V Sloveniji se kar 97 % učencev in učenk (v nadaljevanju učencev – op.p.) identificira kot Evropejec ali Evropejka. 95 % jih je ponosnih, da živijo v Evropi in 90 % se jih počuti kot del Evrope. Tudi, ko govorimo o EU, se veliko učencev čuti del te politične skupnosti. Namreč, 87 %  se jih počuti kot del EU in 93 % jih je ponosnih, da je Slovenija država članica EU. Občutek evropske identitete in pripadnosti EU je bil leta 2022 pri učencih v Sloveniji nekoliko nad evropskim povprečjem in se je rahlo povečal glede na podatke iz let 2016 in 2009 (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 20–22; Klemenčič Mirazchiyski, 2024b). Kar je vsekakor pozitivno sporočilo raziskave. Zanimivo pa bi bilo te rezultate primerjati tudi z občutkom nacionalne identitete.   

Koliko priložnosti za učenje o Evropi in EU imajo učenci v šolah v Sloveniji?

V raziskavi nas je zanimalo tudi to koliko priložnosti imajo učenci v šolah za učenje o Evropi in EU. Osmošolci so odgovarjali na posamezne trditve; njihove deleže (po posameznih trditvah) prikazujemo spodaj.

Slika 1: Tematike, za katere so učenci poročali, da so se o njih imeli priložnost učiti v šoli. Vir podatkov: ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 27).

87 % učencev v Sloveniji je poročalo, da so v šoli imeli priložnost, da se učijo o EU, kar je precej nad evropskim povprečjem (le-to je 75 %). Poleg tega 83 % učencev pravi, da so v šoli imeli priložnost, da se učijo o zgodovini Evrope (kar je primerljivo z evropskim povprečjem). 75 % učencev je prepoznalo priložnost za učenje o vlogi in funkcijah institucij EU (kot so Evropski parlament, Evropski svet in Evropska komisija), kar je več od evropskega povprečja (le-to je 56 %). Podobno, tudi delež učencev v Sloveniji, ki so imeli priložnost učiti se o političnih in gospodarskih sistemih drugih evropskih držav ter o političnem in gospodarskem sodelovanju med evropskimi državami (73 %), je višji od evropskega povprečja. 66 % učencev v Sloveniji pa je poročalo, da so v šoli imeli priložnost, da se učijo o političnih in družbenih vprašanjih v drugih evropskih državah (evropsko povprečje je 60 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 26–28). Tudi to sporočilo je spodbudno, res pa je, da raziskava ne preverja kaj dejansko so se naučili. Priložnosti učenja o Evropi in EU namreč še ne zagotavlja tega, da so se dejansko vse to tudi naučili.

Kako osmošolci/-ke ocenjujejo delovanje EU?

Osmošolce smo vprašali kako se strinjajo s posameznimi trditvami, ki se nanašajo na različne vidike življena v EU, pa tudi na delovanje EU oz. sprejemanje političnih procesov v EU.

Slika 2: Pozitivna in negativna stališča učencev do EU. Vir podatkov: ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 67–69).

Učenci v Sloveniji politike EU ocenjujejo pozitivno. Večina se jih namreč strinja, da je EU dobra za gospodarstvo posameznih držav (88 %), da EU zagotavlja spoštovanje človekovih pravic povsod po Evropi (87 %), da je EU dobra, ker imajo države skupen nabor pravil in zakonov (87 %), da je zaradi EU Evropa varen kraj za življenje (84 %), da EU zagotavlja svobodo govora (83 %) in da EU skrbi za okolje (81 %). Po drugi strani pa so mladi bolj kritični do političnih procesov na EU ravni. Menijo namreč, da na sprejemanje politik EU premočno vplivajo najbogatejše države članice (76 %), da institucije EU stanejo preveč denarja (71 %), da sprejemanje politik EU traja predolgo, da bi bilo učinkovito (68 %) in da EU večinoma vodijo neizvoljeni uradniki (54 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 67–69).

Na katerih področjih bi morale evropske države politično sodelovati?

Večina učencev (tako v okviru evropskega povprečja kot tudi v posameznih državah) je podprla (so se strinjali ali zelo strinjali) sodelovanje med evropskimi državami na različnih področjih. Učenci v Sloveniji so se strinjali, da bi evropske države morale:

• priznati vse izobrazbene kvalifikacije, dosežene v kateri koli drugi evropski državi (93 %),
• sprejeti skupna pravila za preprečevanje in boj proti terorizmu (92 %),
• sprejeti skupna pravila za zmanjševanje socialnih in ekonomskih neenakosti med bogatimi in revnimi (88 %),
• imeti evropsko vojsko za mednarodne misije (87 %),
• imeti enake predpise za boj proti nezakonitemu vstopu iz neevropskih držav (87 %),
• imeti enaka pravila za sprejemanje ljudi, ki bežijo pred preganjanjem v svoji državi zaradi nacionalne, etnične in/ali verske pripadnosti in/ali političnih prepričanj (87 %),
• imeti skupna pravila za boj proti nalezljivim boleznim (npr. ošpicam, covidu-19/koronavirusu (81 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 59–60).

Kako bo verjetno videti Evropa čez 10 let?

Učence smo spraševali o različnih scenarijih (pozitivnih in negativnih) v smislu, kako bo najverjetneje videti Evropa čez 10 let.

Čeprav se je večina učencev strinjala s pozitivnimi trditvami glede prihodnosti Evrope, imajo učenci v Sloveniji rahlo manj pozitivnen pogled na prihodnost Evrope kot to v povprečju velja za njihove vrstnike v drugih sodelujočih evropskih državah. 85 % jih meni, da bo v prihodnje sodelovanje med evropskimi državami močnejše, 74 % da bodo revni imeli boljši dostop do zdravstvene oskrbe, 69 % da bo med političnimi voditelji več žensk, in 54 % da bo v Evropi manjša onesnaženost zraka in vode. Nekoliko nad evropskim povprečjem se učenci v Sloveniji strinjajo s trditvama, da se bo v prihodnosti okrepila demokracija po vsej Evropi (80 %) in da bo po vsej Evropi več miru (60 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 63).

Slika 3: Pozitivna pričakovanja učencev o prihodnosti Evrope (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 65)

Pri trditvah o negativnem prihodnjem scenariju za Evropo so učenci v Sloveniji precej črnogledi. Njihova negativna pričakovanja glede prihodnosti Evrope so namreč višja od evropskega povprečja. To pomeni, da učenci v Sloveniji bolj kot v drugih evroskih državah pričakujejo, da se bodo povečale ekonomske razlike med bogatimi in revnimi državami v Evropi, da bodo na politiko vse bolj vplivale manjše skupine bogatih ljudi, da se bosta v Evropi povečali revščina in nezaposlenost, da se bo povečala verska nestrpnost, da bo terorizem večja grožnja po vsej Evropi, da bo več rasizma in več nalezljivih bolezni (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 64).

Slika 4: Negativna pričakovanja učencev v Sloveniji glede prihodnosti Evrope. Vir podatkov: ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 64).

V nadaljevanju si poglejmo deleže učencev glede zaupanja v Evropski parlament ter tudi glede njihove pričakovane prihodnje udeležbe na volitvah za Evropski parlament. Kot že zapisano, v času testiranja učenci še niso imeli volilne pravice, prav tako je ti učenci (v Sloveniji in v večini sodelujočih EU držav) nimajo še niti sedaj pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo v Sloveniji potekale 9. junija (oz. predčasno glasovanje je potekalo med 4. in 6. junijem). 

Ali mladi zaupajo v Evropski parlament?

Evropskemu parlamentu je leta 2022 zaupalo 53 % učencev v Sloveniji, kar je manj od povprečja vseh sodelujočih evropskih držav (62 %). To zaupanje se je pri učencih v Sloveniji zmanjšalo v primerjavi s podatki iz prejšnjih dveh ciklov raziskave ICCS, ko je v to institucijo zaupalo 64 % (2016) oz. 58 % (2009) učencev. Podoben trend zmanjšanja zaupanja se pri učencih v Sloveniji kaže tudi pri zaupanju v Evropsko komisijo. Kljub temu pa imajo učenci v Sloveniji večje zaupanje v ti dve evropski instituciji kot v nacionalno vlado (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 73).

Ali se nameravajo mladi v prihodnosti udeležiti volitev za Evropski parlament?

Slika 5: Zaupanje evropskim institucijam, glasovanje na volitvah za Evropski parlament (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 76)

Na vprašanje o tem, ali se v prihodnosti, ko odrastejo in dobijo volilno pravico, nameravajo udeležiti evropskih volitev, je pritrdilno odgovorilo 50 % učencev v Sloveniji. To je manj od povprečja vseh sodelujočih držav (61 %), vendar več kot leta 2016 (47 %) in 2009 (43 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 75).

Sklep

Rezultati raziskave ICCS 2022 so pokazali, da imajo učenci z več državljanske vednosti praviloma bolj pozitivna stališča do EU (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 69). Če predpostavimo, da lahko ima (in mora imeti) šola pri tem pomembno vlogo, je ta rezultat pozitivno sporočilo.

So pa rezultati cikla 2022 pokazali, da so učenci v Sloveniji tako pri zaupanju evropskim institucijam kot pri pričakovani udeležbi na evropskih volitvah pod evropskim povprečjem (pri udeležbi na evropskih volitvah celo precej pod njim): manj učencev namreč zaupa Evropski komisiji in Evropskemu parlamentu in manj jih je prepričanih, da bodo, ko bodo odrasli, volili na volitvah za Evropski parlament (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a. str. 76). Ta sporočila pa zagotovo niso spodbudna. Delež učencev v Sloveniji, ki nameravajo (ko bodo lahko) voliti na volitvah za Evropski parlament, se je sicer nekoliko povečal, če primerjamo rezultate z letoma 2016 in 2009, kar je spodbudna novica. Vendar bomo kmalu videli kakšen delež mladih se bo dejansko odločil in oddal svoj glas na volitvah. Velikokrat rečemo, »da na mladih svet stoji«, dejansko imajo možnost sooblikovati svojo prihodnost, pa bodo to priložnost tudi izkoristili? Bomo videli kmalu. Nenazadnje, je pa to le en vidik aktivne participacije. Pomemben vidik je tudi siceršnja angažiranost v družbi. Tudi za ta vidik raziskava ICCS ponuja zanimive rezultate. Pa o tem več drugič.

Pričakovanja o prihodnosti Evrope so pri učencih iz Slovenije nekoliko bolj pesimistična, še posebej to velja za negativne scenarije o prihodnosti Evrope. Na drugi strani imajo ti isti učenci pri pozitivnih scenarijih o Evropi nekoliko manj pozitivna stališča (oz. manj učencev ima tovrstna pozitivna stališča). Zato je to, da mladi (pa ne le mladi!) izkoristijo možnost sooblikovanja družbe še toliko pomembnejša; pa naj bo to na volitvah (za Evropski parlament ali na nacionalnih/lokalnih volitvah ali referendumih) ali pri drugem angažmaju. Seveda se je na drugi strani potrebno vprašati tudi to ali mladim res dajemo dovolj priložnosti za sodelovanje v družbi, ali jih k temu dovolj spodbujamo, kaj (lahko) k temu prispeva šola itd.? Zagotovo ni dovolj le to, da rečemo »na mladih svet stoji«. Še posebej ne, če rezultati kažejo, da so osmošolci v Sloveniji nekoliko bolj pesimistični do prihodnosti Evrope, hkrati jih pa manj kot v povprečju njihovih vrstnikov v sodelujočih EU državah poroča, da se bodo volitev za Evropski parlament (v prihodnje) udeležili. Kako bomo torej spremenili verjetnost pozitivne skupne prihodnosti v Evropi (pa ne le stališč o prihodnosti). Kaj lahko za to stori šola? V Sloveniji se trenutno oblikuje neka nova vizija/strategija šole prihodnosti, sicer smo vsi nekako pričakovali »reformo«, sedaj pisci te strategije govorijo o »nadgradnji obstoječega sistema«, kakorkoli to poimenujemo, pomembno je zavedanje tega, da šola ima pomembno vlogo pri aktivnem državljanstvu, ki ni le tradicionalna politična participacija (ali udeleževanje na volitvah), pa naj si bo še kako pomembna. Poučevanje in učenje lahko prispeva k odpravljanju napačnih razumevanj, razvoju spretnosti za refleksivno spremljanje političnih procesov in spodbujanju aktivnega državljanstva pri mladih. Oziroma, vsaj moralo bi.  

Literatura

Evropski parlament (n. d.) Kako delujejo evropske volitve? Dostop: https://elections.europa.eu/sl/how-elections-work/

ICCS Infoblatt Europawahl (2024). Informationsblatt im Vorfeld der Wahlen zum EU-Parlament 2024 – Ergebnisse der Schülerbefragung ICCS 2022. Dostop:  https://iccs.uber.space/ICCS_Infoblatt_Europawahl.pdf

Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024a). Kako mladi vidijo Evropo ─ zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: Nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2022. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2024/03/ICCS22_EUPorocilo_Splet.pdf.

Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024b). Ob dnevu Evrope – učenci izražajo močan občutek evropske identitete in so ponosni, da je Slovenija članica EU. ICCS blog, 9. 5. 2024. Dostop: https://iccs.splet.arnes.si/2024/05/09/ob-dnevu-evrope-kaj-menijo-mladi-o-evropi/.

Dr. Simona Bezjak in dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut