Ob Mednarodnem dnevu demokracije (15. september) – kaj osmošolci menijo o demokraciji (ICCS 2022)?
Uvod
Generalna skupščina Združenih narodov je leta 2007 razglasila 15. september za Mednarodni dan demokracije, ki so ga Združeni narodi prav na ta dan začeli obeleževati že leto kasneje. Mednarodni dan demokracije nas opominja na pomen demokratičnih vrednot in temeljnih elementov demokratičnega vladanja. Je tudi priložnost za pregled stanja demokracije v svetu (AspNET, n.d.).
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS) preverja kako se mladi v različnih državah oz. izobraževalnih sistemih pripravljajo na vlogo (oz. vloge) aktivnih državljanov. Zato ni nenavadno, da je eden od konceptov raziskave, ki ga merimo tako pri preizkusu državljanske vednosti kot pri stališčih in pripravljenosti za delovanje, tudi koncept demokracije, demokratične ureditve družbe, stališč, ki jih povezujemo z demokracijo in demokratičnim delovanjem. Pravzaprav imamo v raziskavi ICCS vrsto spremenljivk, katerih rezultate bi lahko poročali ob Mednarodnem dnevu demokracije. Pa sem se v tem svojem prispevku osredotočila le na nekaj njih.
Nekateri rezultati ICCS 2022 – demokracija kot oblika vladavine
Kot vidimo iz Slike 1, na mednarodni ravni (se pravi, gre za povprečje stališč učencev/osmošolcev (in v enem primeru devetošolcev) vseh sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov v ICCS 2022) okoli 3/4 učencev meni, da je demokracija najboljša oblika vladanja. Je pa v mednarodnem merilu veliko učencev izrazilo kritične poglede na to, kako demokracija deluje. V nadaljevanju si poglejmo te rezultate nekoliko podrobneje, s posebnim fokusom na stališča učencev iz Slovenije.
Slika 1: Stališča do demokracije kot oblike vladanja.
V okviru mednarodnega povprečja se je okoli 74 % učencev strinjalo, da je demokracija še vedno najboljša oblika vladavine za njihovo državo (od 47 do 91 %, v Sloveniji se je s trditvijo strinjalo 69 % učencev, kar je pod mednarodnim povprečjem), nekaj več kot polovica (55 %) pa jih je izrazilo strinjanje (tj. so se močno strinjali ali strinjali), da njihov politični sistem dobro deluje (od 25 do 90 %; v Sloveniji nad mednarodnim povprečjem, in sicer se je s trditvijo strinjalo 58 % učencev). Pa vendarle rezultati raziskave kažejo, da je kar nekaj držav, kjer se je s tema trditvama strinjal še večji delež učencev iz posameznih držav, npr. pri prvi postavki oz. trditvi, da čeprav je v demokraciji možno zaznati nekatere težave, je še vedno najboljša oblika vodenja države, in sicer gre za učence iz Kitajskega Tajpeja, Norveške in Švedske, pri drugi trditvi (da politični sistem države deluje dobro) pa gre za učence iz omenjenih treh držav ter še tiste iz Nizozemske in Estonije. Medtem ko se je na mednarodni ravni 55 % učencev strinjalo, da njihovi izvoljeni predstavniki na splošno dobro zastopajo interese ljudi v njihovi državi (v razponu od 35 do 73 %) – v Sloveniji razlik z mednarodnim povprečjem ni –, sta se le dve petini strinjali, da poslanci dobro predstavljajo interese mladih (v mednarodnem povprečju 44 %, v Sloveniji 45 %, a razlik z mednarodnim povprečjem ni) in da do vseh ljudi v družbi ravnajo pošteno (v mednarodnem povprečju 45 %, je pa bil razpon med državami precej velik; v Sloveniji pa se je s to trditvijo strinjalo okoli 44 %, a brez statistično značilnih razlik z mednarodnim povprečjem) (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 114).
V odgovorih na negativno oblikovane trditve se je okoli tri petine (62 %) učencev na mednarodni ravni strinjalo, da poslanci niso dovolj pozorni na želje ljudi. Pri tej trditvi je bilo največje odstopanje od mednarodnega povprečja, in sicer se je s to trditvijo strinjalo kar 73 % učencev iz Slovenije. Če rezultate učencev iz Slovenije primerjamo z mednarodnim povprečjem, vidimo, da se jih je več, kot to velja za mednarodno povprečje, tudi strinjalo, da imajo politični voditelji v primerjavi z ostalimi ljudmi preveč moči ter da poslanci državnega zbora po navadi pozabijo na potrebe ljudi, ki so zanje glasovali. Zanimivo je tudi, da se je skoraj tri četrtine (73 %) učencev na mednarodni ravni strinjalo, da bi morale politične odločitve pogosteje temeljiti na nasvetih znanstvenikov (v razponu od 63 do 85 %), kar verjetno odraža kontekst različnih odzivov na pandemijo covida-19. V Sloveniji se je s to trditvijo strinjalo 65 % učencev, kar je pod mednarodnim povprečjem. Največji delež učencev, ki so se s to trditvijo strinjali, prihaja iz Romunije (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 114).
Kaj je po mnenju učencev slabo za demokracijo?
V Vprašalniku za učence smo le-te tudi vprašali, v kolikšni meri so različne možne situacije v družbi »slabe za demokracijo«. Učenci iz Slovenije pri nekaterih trditvah odstopajo od mednarodnega povprečja, pri drugih pa ne. Da je to, da vlada nadzira vse časopise ter radijske in televizijske postaje v državi,zelo ali precej slabo za demokracijo, meni 73 % učencev v Sloveniji, in to ne odstopa (statistično značilno) od mednarodnega povprečja. Prav tako od mednarodnega povprečja ne odstopa strinjanje z naslednjima trditvama: da je zelo ali precej slabo za demokracijo, če se za sodnike imenuje samo podpornike vlade ter da se opozicijske voditelje aretira, ker odkrito kritizirajo nov zakon. Pri tem je treba poudariti, da kljub temu, da ni odstopanja od mednarodnega povprečja, še vedno malo manj kot ena tretjina učencev iz Slovenije (in mednarodno) teh treh trditev ne prepozna kot nekaj zelo ali precej slabega za demokracijo. Pri naslednjih dveh trditvah pa nacionalni rezultati odstopajo od mednarodnega povprečja: da je to, da vlada krši zakone, da bi izpolnila obljube, ki so jih dali njeni člani, preden so bili izvoljeni, bodisi zelo bodisi precej slabo za demokracijo, meni povprečno več učencev iz Slovenije kot učencev v mednarodnem okviru; da je za demokracijo zelo ali precej slabo, da vlada blokira družabne medije, da bi uporabnikom preprečila kritiziranje vladnih politik, ali da vlada ukinja časopise, radijske in televizijske postaje, ki so bili kritični do njenih politik, pa v povprečju meni manj učencev iz Slovenije kot učencev v mednarodnem okviru. Iz rezultatov ugotovim tudi precej zanimive razlike med državami oz. izobraževalnimi sistemi, tako pri posameznih trditvah, npr. Švedska, Poljska in Kitajski Tajpej so primeri držav, kjer so rezultati pri vsaki od posameznih trditev nad mednarodnim povprečjem ali precej nad njim – v primerjavi z mednarodnim ICCS 2022-povprečjem več učencev meni, da so navedene situacije zelo ali precej slabe za demokracijo, prav tako pa so zanimivi tudi rezultati v zvezi z lestvico, ki je bila oblikovana na tej podlagi. Ti kažejo, da Slovenija pri oceni učencev, da so navedene situacije zelo ali precej slabe za demokracijo, ne odstopa od mednarodnega povprečja, na drugi strani pa obstajajo primeri držav, ki pri tem vprašanju precej odstopajo od mednarodnega povprečja – v Kitajskem Tajpeju, Poljski in Švedski je precej več učencev, ki so te situacije prepoznali kot zelo ali precej slabe za demokracijo, tudi rezultati nekaterih drugih držav so, ne sicer precej, a še vedno nad mednarodnim povprečjem – gre za učence iz Hrvaške in Romunije; pri vseh petih navedenih državah je več učencev, kot to velja za mednarodno povprečje, navedene situacije ocenilo kot zelo ali precej slabe za demokracijo. Rezultati za Kolumbijo so precej pod mednarodnim ICCS-povprečjem, in rezultati za Bolgarijo, Ciper, Francijo, Latvijo, Litva, Malto, Srbijo ter Slovaško pod njim (oz. manj učencev iz teh držav navedene situacije prepoznava kot zelo ali precej slabe za demokracijo) (prav tam, str. 116 –118)
Kdo so učenci, ki bolje prepoznavajo dejanja, ki so grožnje demokraciji?
Rezultati kažejo na pozitivno povezavo med stališči prepoznavanja groženj za demokracije in ravnjo državljanske vednosti, in sicer ne le v okviru mednarodnega povprečja, pač pa v vseh državah oz. izobraževalnih sistemih, se pravi tudi v Sloveniji (posamezni rezultati so dostopni iz prikaza v nacionalnem poročilu – Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 119). Rezultati torej kažejo, da učenci, ki v povprečju dosegajo višje ravni državljanske vednosti bolje prepoznavajo grožnje za demokracijo. Ta (podobna) povezava se kaže tudi pri številnih drugih stališčih, ki so pomembna za delovanje demokracije.
Sklep
Učenci v Sloveniji so se s trditvijo, da je demokracija še vedno najboljša oblika vladavine strinjali pod mednarodnim povprečjem. Pri lestvici stališč, kaj je dobro in kaj slabo za demokracijo pa ne odstopajo od mednarodnega povprečja. Čeprav, če pogledamo rezultate posameznih postavk, nekatera dejanja bolje prepoznavajo kot grožnjo za demokracijo, spet druga slabše – če jih primerjamo z njihovimi vrstniki iz drugih držav oz. izobraževalnih sistemov. Pa vendarle, rezultati kažejo vsaj dvoje: 1. da je še precej možnosti za izboljšave, in 2. kako pomembna je državljanska vednost in s tem šola, od katere pričakujemo, da (tudi) posreduje to vednost.
Literatura
AspNET (n.d.). Mednarodni dnevi. Dostop: https://www.aspnet.si/teme-in-mednarodni-dnevi/mednarodni-dnevi/mednarodni-dan-demokracije.html.
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2023). Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022) : nacionalno poročilo – prvi rezultati. 1. izd. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/nacionalno_porocilo_ICCS22.pdf.
Dr. Eva Klemenčič Mirazchiyski, nacionalna koordinatorica raziskave ICCS, Pedagoški inštitut
