Uvod – besedilna analiza učnih načrtov
Besedilna analiza je potekala v dveh metodoloških korakih:
- V prvem koraku je bila na podlagi študije literature pripravljena kodirna shema za sistematično kategoriziranje vsebin, ki so v širokem smislu povezane z migracijami. Kodirna shema za analizo učnih načrtov pomeni strukturirani pristop h kvalitativnemu raziskovanju, ki omogoča podrobno razumevanje obsega in načina vključenosti teme v učne načrte ter vsebino te vključenosti. Kodirna shema vključuje štiri glavne kategorije, ki so osredotočene na:
- učno dimenzijo (kognitivna, odnosna, akcijska), ki kategorizira vsebine glede na njihov izobraževalni cilj in pedagoški namen;
- obliko vsebine (učni cilj, učni proces),
- specifične učne cilje ali procese, ki v štirih podkategorijah podrobno opredeljujejo različne vidike in teme, povezane z migracijami. Kratki opisi podkategorij:
- migracije (opredelitev, migracijski procesi, povodi in vzroki, demografski učinki),
- begunci (opredelitev, povodi in vzroki),
- integracija (prilagajanje, večkulturnost, medkulturnost, izzivi in priložnosti za migrante, izzivi in priložnosti za gostiteljske družbe),
- konteksti (zgodovinski in geografski vidik, politični in zakonodajni vidik, socialno-ekonomski vidik, vloga nevladnih in mednarodnih organizacij, globalno državljanstvo, vpliv tehnologije in družbenih omrežij na migracije),
- druge elemente, ki so pomembni za analizo (primeri, opisna besedila, neobvezne vsebine in citati, ki so relevantni z vidika konceptualnih metafor).
- V drugem metodološkem koraku je bila v orodju za kvalitativne analize NVivo 12 opravljena identifikacija iskanih vsebin v učnih načrtih in njihova sistematična kategorizacija in sistematizacija glede na kodirno shemo (t.i. »a priory« kodiranje).
Analiza učnih načrtov družboslovnih in humanističnih predmetov, ki se poučujejo v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole je obsegala 4 učne načrte obveznih predmetov (Domovinska in državljanska kultura ter etika, Geografija, Slovenščina in Zgodovina) ter 13 učnih načrtov za izbirne predmete (Državljanska kultura, Etnologija – Kulturna dediščina in načini življenja, Filmska vzgoja, Filozofija za otroke, Geografija – raziskovanje domačega kraja in varstvo njegovega okolja, Načini prehranjevanja, Okoljska vzgoja, Retorika, Romska kultura, Turistična vzgoja, Verstva in etika, Vzgoja za medije in Zgodovina – odkrivajmo preteklost mojega kraja).
Rezultati
V analizi je bilo identificiranih 155 omemb učnih vsebin v desetih učnih načrtih, ki so v širokem smislu povezane z migracijami ali večkulturnostjo in multikulturnostjo. Večina teh učnih vsebin naslavlja kognitivno učno dimenzijo (124 omemb, kjer učenci npr. razumejo, spoznajo, pojasnijo ali analizirajo), in je opredeljena kot učni cilj (131 omemb). Vsebinsko je največ omemb (71 oz. skoraj polovica (45,8 %) vseh omemb) povezanih z medkulturnostjo, torej z učnimi vsebinami, ki obravnavajo medkulturne odnose med različnimi kulturami, spoznavanje in razumevanje različnih kultur ter strpnost in spoštovanje do različnih kultur, nacionalnosti ali drugih pripadnosti. Tematike, ki se nanašajo na migracije, preseljevanje, priseljevanje in odseljevanje so omenjene v 66 učnih vsebinah, večina od njih pa tematiko naslavlja z zgodovinskega ali geografskega konteksta (51 omemb). V prvi vrsti se le-te nanašajo na migracijske procese v zgodovini in njihov zgodovinski pomen za oblikovanje različnih skupnosti po svetu, s poudarkom na Sloveniji in Slovencih po svetu. Tukaj še posebej izstopa učni načrt izbirnega predmeta Zgodovina – odkrivajmo preteklost mojega kraja, kjer je migracijam namenjen posebni vsebinski sklop »Selitve skozi zgodovino«, ki je močno fokusiran na zgodovino slovenskih izseljencev, hkrati pa se kot edini izmed analiziranih učnih načrtov poglablja tudi v opredelitev migracijskih pojmov (npr. oblike in vrste migracij, razlikovanje med notranjimi in zunanjimi migracijami) in sodobno situacijo (npr. učenci osvetlijo in na izbranih primerih ponazorijo vlogo domačega kraja v sodobnih selitvenih tokovih v Evropi in po svetu; izvedejo anketo o odnosu domačega prebivalca do priseljencev in se pogovorijo o izsledkih; zasnujejo načrt ohranjanja strpnih odnosov in spoštovanja drugačnosti med domačim prebivalstvom in priseljenci; oblikujejo tehtne argumente za misel, da je slovensko ozemlje bilo in je prijazna domovina do priseljencev, ali proti tej misli).
Analizirani učni načrti za obvezne predmete migracij ne omenjajo veliko, večji poudarek je na medkulturnosti. Učna načrta za geografijo in zgodovino temo (podkategorijo) migracij omenjata vsak po osemkrat, učni načrt za slovenščino ima dve navedbi, v učnem načrt za domovinsko in državljansko kulturo ter etiko pa podkategorija migracije ni bila identificirana. Ostale kategorije in podkategorije so v učnih načrtih omenjene še redkeje (npr. večkulturnost, povodi, vzroki in demografski učinki migracij, politični in zakonodajni vidik) ali sploh ne (npr. opredelitev beguncev, izzivi in priložnosti za migrante, vloga nevladnih in mednarodnih organizacij, vpliv tehnologije in medijev).
Poleg tega učni načrti obravnavane tematike praviloma naslavljajo zelo na kratko, pogosto so omenjeni zgolj pojmi (npr. učenec navede primere, kako je mogoče spodbujati medkulturni dialog), zato na podlagi učnih načrtov ni mogoče narediti analize konceptualnih metafor, ki bi za to temo bila zelo zanimiva.
Zaključek
Torej, da bi bilo mogoče z analizo kurikularnih besedil relavantno prispevati k odgovoru na raziskovalno vprašanje (Kateri dejavniki, povezani s šolo, vplivajo na oblikovanje stališč učencev do migrantov? Kaj je glavni vsebinski poudarek državljanske vzgoje v Sloveniji in kako dobro kurikul, in posamezni učni načrti, pokriva(jo) migracijske teme?) in analizirati konceptualne metafore, je potrebna dodatna analiza relevantnih učbenikov. Gre za učbenike za obvezne predmete, za katere je bilo v opravljeni analizi učnih načrtov ugotovljeno, da vključujejo teme, povezane z migracijami ter več- in medkulturnostjo. To so trije predmeti in sicer Domovinska in državljanska kultura ter etika, Geografija in Zgodovina. Učni načrt za slovenščino bo iz te analize izključen, saj vsebuje zgolj dve navedbi, prva je povezana z zamejci in izseljenci, druga pa z vlogo in statusom slovenščine v zamejstvu in izseljenstvu.
Dodatna analiza učbenikov, ki bo pripravljena v nadaljevanju, lahko pomembno dopolnjuje in nadgrajuje opravljeno analizo učnih načrtov. Ta korak je nujen, kajti učbeniki so ključni nosilci kurikularnih vsebin, na podlagi katerih je mogoč uvid v način, na katerega vsebine iz učnih načrtov prehajajo v učno prakso in so predstavljene učencem. Poleg tega, učbeniki pogosto vsebujejo bogatejše in bolj natančne obravnave specifičnih tem iz učnih načrtov, kar pomeni več materiala za besedilno analizo, vključno z analizo konceptualnih metafor, in posledično bolj celostno analizo dejavnikov, povezanih s šolo, ki vplivajo na oblikovanje stališč učencev do migrantov.
Dr. Simona Bezjak, Pedagoški inštitut