Uvod
9. maja, na dan Evrope, praznujemo mir in enotnost po vsej Evropi. Ta poseben datum zaznamuje obletnico ključne deklaracije Roberta Schumana (pred 74 leti). V njej je predlagal novo obliko političnega sodelovanja v Evropi, namenjeno zagotavljanju dolgoročnega miru med evropskimi narodi. Schumanov predlog je postal temelj, na katerem je zgrajena današnja Evropska unija (Evropska unija, n.d.).
V Evropskem regionalnem modulu, ki je del Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS 2022), so osmošolci odgovarjali na številna vprašanja, ki so se nanašala na Evropo (in v manjšem delu tudi na Evropsko unijo (EU)).
Evropska identiteta
Evropsko identiteto smo v raziskavi merili kot poročanja učencev o svojih občutjih o njihovi evropski identiteti – se pravi kot konstrukt, ki odraža stopnjo, do katere se učenci identificirajo z evropsko regijo. Pri tem bi želela opozoriti, da gre za širši konstrukt kot je EU.
Učenci so pri tem odgovarjali na trditve: »Imam se za evropejca/-ko«, »Ponosen/-na sem, da živim v Evropi«, »Počutim se kot del Evrope« (za posamezne rezultate glej Klemenčič Mirazchiyski, 2024b, str. 19─20). Iz teh rezultatov je bila nato oblikovana lestvica, ki kaže na občutek evropske identitete učencev.
Slika 1: Občutek evropske identitete učencev (Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 19)
Občutek evropske identitete je bil v raziskavi leta 2022 pri učencih iz Slovenije nekoliko nad evropskim povprečjem (ni pa najmočnejši), prav tako so rezultati pokazali, da se je taobčutek okrepil, primerjaje zletoma 2009 in 2016 (ko med cikloma ni bilo razlik). Občutek evropske identitete pri učencih/-kah iz Slovenije je močnejši pri tistih, ki izkazujejo višje zaupanje v državljanske institucije (vlada, parlament/državni zbor, sodišča, tradicionalni mediji (televizija, časopis, radio), politične stranke, policija), prihajajo iz družin brez priseljenskega ozadja, ta občutek je prav tako v povprečju močnejši pri fantih kot pri dekletih (Klemenčič Mirazchiyski, 2024b).
Ponos, da je Slovenija članica EU
Vprašanja/trditve o EU so bila/-e v Evropskem regionalnem modulu izbirna/-e. Zato, recimo, pri Norveški pri teh trditvah nimamo rezultatov. V okviru evropskega povprečja se je 81 % učencev strinjalo ali zelo strinjalo, da se počutijo kot del EU (v Sloveniji je bilo teh učencev 87 %, kar je nad evropskim povprečjem). Precej pod evropskim povprečjem so bili pri tej trditvi učenci iz Bolgarije in Nizozemske. Delež učencev, ki so se strinjali ali zelo strinjali, da so ponosni, da je njihova država članica EU – evropsko povprečje je 91 %; v Sloveniji je bil delež učencev, ki so ponosni, da je država članica EU, še nekoliko večji, in sicer gre za 93 % (kar je nad evropskim povprečjem). Nad evropskim povprečjem pri tej trditvi so tudi deleži učencev (zraven Slovenije) iz Švedske, Španije, Romunije, Poljske, Litve, Italije, Estonije in Hrvaške. Pod evropskim povprečjem (se pravi, da se je s to trditvijo strinjal manjši delež učencev, kot to velja za evropsko povprečje) pa so bili učenci iz Bolgarije, s Cipra, iz Latvije in Nizozemske. Učenci iz preostalih treh držav (Francije, Malte in Slovaške republike) pa se pri strinjanju s to trditvijo niso razlikovali od evropskega povprečja (več v Klemenčič Mirazchiyski, 2024a, str. 21─22).
Sklep
Rezultati za Slovenijo nedvomno kažejo na močan občutek evropske identitete med osmošolci in osmošolkami v Sloveniji (sicer nekoliko močnejši občutek pri osmošolcih kot osmošolkah). Ta občutek se je v tem zadnjem ciklu (2022) celo nekoliko okrepil. Prav tako rezultati kažejo na precejšen ponos, da je Slovenija članica EU, ki je tudi nad evropskim povprečjem sodelujočih držav v raziskavi. Vsekakor gre za spodbudne rezultate. Tudi v luči tega, da Slovenija praznuje dvajset let članstva v EU. Se je pa hkrati potrebno zavedati, da bo potrebno storiti še marsikaj, da bodo učenci še naprej gojili tako spodbudne občutke do Evrope in/ali EU. Zavedati se je potrebno tudi tega, da nekateri drugi rezultati za Slovenijo vendarle niso tako spodbudni, kot je npr. zaupanje v evropske institucije, namera učencev glasovati na volitvah za Evropski parlament, ko bodo imeli to priložnost. Nenazadnje, tudi poročanje učencev o negativnih pričakovanjih glede prihodnosti Evrope (kako bo izgledala Evropa čez 10 let), je pesimističnejše od evropskega povprečja. Pa tudi številni drugi rezultati raziskave (glej več v Klemenčič Mirazchiyski, 2024) zahtevajo skrbno proučitev.
Literatura
Evropska unija (n.d.). Dan Evrope. Dostop: https://european-union.europa.eu/principles-countries-history/symbols/europe-day_sl.
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024a). Kako mladi vidijo Evropo ─ zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji : Nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2022. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2024/03/ICCS22_EUPorocilo_Splet.pdf.
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024b). Kaj si osmošolci v Sloveniji (in v drugih evropskih državah) mislijo o Evropi in EU : prvi rezultati Evropskega regionalnega modula ICCS 2022. ICCS blog, 20. 3. 2024. Dostop: https://iccs.splet.arnes.si/2024/03/20/kaj-si-osmosolci-v-sloveniji-in-v-drugih-evropskih-drzavah-mislijo-o-evropi-in-eu-prvi-rezultati-evropskega-regionalnega-modula-iccs-2022/.
Dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije