Uvod
Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS) preverja tako državljansko vednost, kot tudi stališča in pripravljenost za delovanje v ožjem in širšem družbenem okolju. In nekaj teh stališč se nanaša tudi na priseljence. Rezultatov vezanih na razlike med skupino učencev s priseljenskim ozadjem in skupino brez priseljenskega ozadja je ogromno. Podrobneje sem jih sicer predstavila (ne pa še vseh; to je stvar dodatnih sekundarnih analiz) v Nacionalnem poročilu ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2023) ter Nacionalnem poročilu Evropskega regionalnega modula ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2024). V nadaljevanju bom predstavila nekakšen hiter pregled rezultatov (vezanih na primerjavo skupin z in brez priseljenskega ozadja) iz Nacionalnega poročila ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2023), in sicer glede na dosežke pri državljanski vednosti.
Ko govorimo o lestvici državljanske vednosti je treba povedati, da le-to sestavljajo tako vsebine oz. vsebinske domene (državljanske institucije in sistemi, državljanska načela, državljanska participacija, družbene vloge in identitete) kot dve kognitivni domeni (znanje oz. poznavanje ter sklepanje in analiziranje).
Vprašalnik za učence ICCS 2022 je vključeval vprašanje, ki omogoča merjenje in poročanje o priseljenskem ozadju učencev. Učence smo prosili, da so navedli, v kateri državi so bili rojeni sami in vsak od njihovih staršev ali skrbnikov. Za potrebe analize je bil vsak učenec in vsak starš (tega učenca) razvrščen bodisi v kategorijo »rojeni v državi preizkusa« (v primeru Slovenije torej v Sloveniji) bodisi »niso rojeni v državi preizkusa«. Ti podatki so sedaj pretvorjeni v eno od spremenljivk, ki se nanaša na učenca, tj. »priseljenska družina«, in sicer kadar je učenec poročal, da sta oba starša (ne glede na to, kje je rojen učenec) rojena izven države, v kateri je bila izvedena raziskava ICCS; in »nepriseljenska družina«, kadar je vsaj en starš rojen v državi, kjer je bila izvedena raziskava. Na mednarodni ravni (se pravi v povprečju sodelujočih držav) je okoli 91 % učencev (v Sloveniji 79 %) poročalo, da so iz »nepriseljenske družine«, preostalih 9 % na mednarodni ravni, in 21 % v Sloveniji pa, da so iz »priseljenske družine«.
Kaj kažejo rezultati državljanske vednosti, glede na priseljenski status?
Državljanska vednost
Podobno kot v raziskavah ICCS 2009 in 2016 je tudi v raziskavi ICCS 2022 mogoče videti pomembne povezave med priseljenskim ozadjem ter državljansko vednostjo učencev (naj spomnim, gre za osmošolce in osmošolke). Mednarodno povprečje sodelujočih držav za cikel 2016 je pokazalo, da gre za razliko 44 točk na lestvici državljanske vednosti (v prid učencem brez priseljenskega ozadja – razlika v Sloveniji je bila takrat 41 točk) (Klemenčič, Mirazchiyski in Novak, 2019, str. 70, 71). In kaj kažejo rezultati za cikel 2022? Razlika glede na priseljenski status je na mednarodni ravni v ciklu 2022 41 točk, v Sloveniji pa 34 – v obeh primerih v prid učencem brez priseljenskega ozadja. Največja razlika je na Slovaškem (98 točk na lestvici državljanske vednosti). Glede na priseljenski status pri državljanski vednosti ni razlik v Bolgariji, na Cipru in Malti, v Srbiji. In kot že rečeno, v Sloveniji (tako kot tudi v mednarodnem povprečju) je razlika pri državljanski vednosti glede na priseljenski status – v prid učencem iz družin brez priseljenskega statusa.
Sklep
Številne mednarodne primerjalne raziskave, ki jih izvajamo v Sloveniji, in tudi številnih drugih državah, kažejo na razlike pri različnih pismenostih med učenci z ali brez priseljenskega ozadja. Dejstvo tudi je, da se populacija v Sloveniji, tako kot v Evropi, in tudi globalno, precej spreminja. Vse več je migracij. In tudi rezultati pri državljanski vednosti so pokazali, da obstaja razlika pri učencih z ali brez priseljenskega ozadja, in sicer v prid učencem brez priseljenskega ozadja (tako v mednarodnem povprečju sodelujočih držav v ICCS 2022, pa tudi že prej, kot tudi v Sloveniji). In kaj bomo naredili glede tega? Pa ne gre le za vprašanje relevantno za Slovenijo, pravzaprav je to vprašanje relevantno za številne države Evrope in tudi širše. In je tudi relevantno za številna druga področja učnih dosežkov, ne le za državljansko vednost.
Literatura
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024). Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022): Nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/nacionalno_porocilo_ICCS22.pdf
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2023). Kako mladi vidijo Evropo ─ zaznave osmošolcev o Evropi in Evropski uniji: Nacionalno poročilo Evropskega regionalnega modula ICCS 2022. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2024/03/ICCS22_EUPorocilo_Splet.pdf
Klemenčič, E., Mirazchiyski, P., in Novak, J. (2019). Državljanska vzgoja v Sloveniji: Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2016). Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut