Uvod
V prejšnjem članku sem poročala o razlikah državljanske vednosti glede na priseljensko ozadje učencev (osmošolcev in osmošolk). Tukaj se osredotočam na stališča do priseljencev, in sicer glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje (SES) ter na raven državljanske vednosti. Sicer so pa podrobnejši rezultati dostopni v Nacionalnem poročilu ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2023).
Stališča do priseljencev
Pet postavk oz. trditev sestavlja lestvico pozitivnega odnosa učencev do priseljencev. Ampak najprej si poglejmo rezultate (v odstotkih strinjanja učencev za vsako od teh posameznih trditev). Manjši delež učencev v Sloveniji, kot je to značilno za mednarodno povprečje ICCS 2022, se je strinjal (ali zelo strinjal) s trditvama, da bi priseljenci morali imeti enake pravice kot vsi drugi v državi in da bi morali imeti možnost, da ohranijo svoje navade in način življenja. Pri dveh trditvah, in sicer da bi otroci priseljencev morali imeti enake možnosti za izobraževanje kot drugi otroci v državi ter da bi priseljenci, ki v državi živijo več let, morali imeti možnost, da volijo na volitvah, pa ni bilo statistično značilnih razlik od mednarodnega povprečja. Večji delež učencev iz Slovenije v primerjavi z mednarodnim povprečjem se je strinjal ali zelo strinjal edino s trditvijo, da priseljenci Sloveniji prinašajo številne kulturne, družbene in gospodarske koristi.
Če pogledamo rezultate na lestvici, ki prikazujejo pozitiven odnos učencev do priseljencev (se pravi rezultate za teh vseh pet trditev skupaj), pa ugotovimo, da je Slovenija na lestvici pozitivnega odnosa do priseljencev pod mednarodnim povprečjem. Pravzaprav je edino Romunija na ravni mednarodnega povprečja, v vseh ostalih državah oz. izobraževalnih sistemih pa je odnos bodisi nad povprečjem ali precej nad njim (slednje v primeru učencev iz Švedske in Kitajskega Tajpeja), bodisi pod povprečjem ali precej pod njim (slednje v primeru učencev iz Bolgarije, Latvije in Srbije).
In kdo so učenci, ki imajo pozitivnejša stališča do priseljencev, glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje in doseženo zahtevnostno raven državljanske vednosti? Rezultati kažejo, da imajo pozitivnejši odnos do priseljencev učenci, ki dosegajo višje zahtevnostne ravni državljanske vednosti (na ali nad ravnjo B), tako v okviru mednarodnega povprečja (pravzaprav tudi v vsaki posamezni državi oz. izobraževalnem sistemu) kot tudi v Sloveniji. Na mednarodni ravni imajo pozitivnejši odnos do priseljencev dekleta (razen v Kitajskem Tajpeju in v Kolumbiji, kjer teh razlik glede na spol ni), tudi v Sloveniji. Na mednarodni ravni imajo pozitivnejši odnos do priseljencev tudi učenci, ki izkazujejo nacionalno povprečno vrednost socialno-ekonomskega ozadja ali so nad njo (ni pa teh razlik, glede na socialno-ekonomsko ozadje, v Sloveniji, niti v Španiji ali Kolumbiji).
Sklep
Rezultati ICCS 2022 so pokazali, da so učenci in učenke (osmošolci) iz Slovenije pri pozitivnem odnosu do priseljencev pod mednarodnim povprečjem. Prav tako so pokazali, da imajo (tako v mednarodnem povprečju kot v Sloveniji) učenci, ki dosegajo višje ravni državljanske vednosti bolj pozitiven odnos do priseljencev, prav tako dekleta. Glede na SES v Sloveniji ni razlik pri pozitivnem odnosu do priseljencev, so pa v mednarodnem povprečju, in sicer v prid učencem višjih ravni SES. Tudi tukaj, se pravi pri odnosu do priseljencev, se kažejo pomembne razlike med primerjanimi skupinami. In še enkrat se je pokazala tudi razlika glede na državljansko vednost, tako kot se kaže tudi pri mnogih drugih stališčih povezanih z družbo.
Literatura
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2024). Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022): Nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/nacionalno_porocilo_ICCS22.pdf
Dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut