Uvod
Dan Zemlje oz. danes Svetovni dan Zemlje se obeležuje že več kot 50 let (najprej v ZDA), v 90. letih pa se je to obeleževanje precej razširilo tudi po drugih državah. V nadaljevanju je tako Generalna skupščina Združenih narodov leta 2009 razglasila 22. april kot Mednarodni dan matere Zemlje (Svetovni dan Zemlje, n. d.). Mednarodni dnevi so priložnost za izobraževanje splošne javnosti o pomembnih vprašanjih, mobilizacijo politične volje in virov za reševanje svetovnih problemov ter praznovanje in krepitev dosežkov človeštva (United Nations, n. d.)
Seveda je skrb za planet odgovornost vseh nas, in seveda ne zgolj ob obeleževanju posebnih dni. Pa vendarle, ta dan sem izkoristila zato, da prikažem nekaj zanimivih rezultatov (praviloma) osmošolcev in osmošolk (v mednarodni perspektivi in v Sloveniji). Rezultati so bili zbrani leta 2022, v okviru Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja (ICCS). Ker pa je bilo nekaj postavk zastavljenih v raziskavi že leta 2016, je mogoče primerjati tudi te rezultate.
Kaj kažejo mednarodni rezultati in kaj rezultati za Slovenijo?
Podporo učencev zaščiti okolja oz. odnos do varovanja okolja smo merili v Vprašalniku za učence.
Kot vidimo na spodnji sliki, je v državah oz. izobraževalnih sistemih, ki so bili vključeni v ICCS 2022 okoli 90 % učencev menilo, da mora vsak državljan prispevati k zmanšanju onesnaženja. Prav tako je skrb o podnebnih spremembah kot globalni grožnji med učenci leta 2022 narasla, če primerjamo stališča učencev leta 2016 (za povprečje učencev držav, ki so sodelovali v obeh zajemih podatkov).
Slika 1: Stališča učencev do podpore zaščiti okolja (mednarodni vidik)
Tudi v Sloveniji je bil delež učencev, ki so menili, da mora vsak državljan prispevati k zmanšanju onesnaženja 90 %. Vendar so bili v nekaterih državah deleži učencev, ki so se s trditvijo strinjali ali zelo strinjali še višji. Res je pa tudi, da so bili ti deleži ponekod še nižji. Učenci iz Slovenije so precej pod mednarodnim povprečjem ICCS 2022 pri trditvi, da bi država morala prispevati k varovanju okolja v drugih državah (na mednarodni ravni se je s to trditvijo strinjalo ali zelo strinjalo 73 % učencev, v Sloveniji 63). Pod mednarodnim povprečjem sta bili za Slovenijo tudi stališči, da morajo države sodelovati za ohranitev naravnih virov po svetu ter da bi morali vsi ljudje prevzeti odgovornost za ohranjanje narave. Nad mednarodnim povprečjem pa so bili učenci iz Slovenije pri stališču, da bi se vlade morale bolj kot na podpiranje gospodarske rasti osredotočiti na varovanje okolja (tako meni 87 % učencev). Čeprav so imele postavke oz. trditve v povprečju pri učencih iz v raziskavi sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov kar močno do prepričljivo podporo, med državami obstajajo tudi razlike. Npr., nacionalni odstotki učencev, ki so izrazili strinjanje (so se bodisi strinjali bodisi zelo strinjali) s tem, da bi se morale vlade bolj osredotočiti na varovanje okolja kot na podpiranje gospodarske rasti, so se gibali od 62 % na Poljskem do 88 % v Franciji (v Sloveniji 87 %). V primeru lestvice, ki kaže pozitivna stališča učencev do varovanja okolja, je Slovenija pod mednarodnim povprečjem, ne pa sicer tako pod njim, kot je to značilno za stališča učencev iz Slovaške in Nizozemske. Pri stališčih do varovanja okolja precej izstopata dve državi, gre za Kitajski Tajpej in Francijo, kjer so stališča učencev v smislu pozitivnih stališč do varovanja okolja precej nad mednarodnim povprečjem. Podobna stališča do varovanja okolja kot učenci iz Slovenije imajo učenci iz Bolgarije, Estonije, Latvije, Poljske, Romunije (na lestvici so učenci iz teh držav, podobno kot učenci iz Slovenije, pod mednarodnim povprečjem ICCS 2022) (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 140).
In kaj kažejo rezultati trendov glede okoljskega ogrožanja sveta? Učence smo vprašali, v kolikšni meri različni problemi po njihovem mnenju ogrožajo prihodnost sveta. Učenci v Sloveniji podobno (81 % njih), kot to velja za mednarodno povprečje (80 %), menijo, da je onesnaževanje tisto, ki v veliki meri ogroža prihodnost sveta. Tukaj se njihova stališča med letoma 2022 in 2016 niti niso spremenila (pri učencih iz Slovenije), na mednarodni ravni pa tako meni vendarle nekaj več učencev, kot jih je menilo leta 2016. Prav tako pa mednarodni rezultati kažejo na precejšnje premike v stališčih pri tej trditvi, npr., precej več učencev iz Estonije, Hrvaške, Malte, Kitajskega Tajpeja itd. tako, kot je menilo leta 2016, meni leta 2022. Manj učencev v Sloveniji, kot to velja za mednarodno povprečje, meni, da so podnebne spremembe tiste, ki v veliki meri ogrožajo prihodnost sveta. Na mednarodni ravni pa tudi v Sloveniji se je povečal delež učencev, ki menijo, daso podnebne spremembe tiste, ki v veliki meri ogrožajo prihodnost sveta. Pri stališču glede pomanjkanja vode rezultati kažejo, da se je mednarodni deleže učencev, ki menijo, da je to precejšnja grožnja za prihodnost sveta, v letu 2022 povečal, v Sloveniji pa ostal na ravni iz leta 2016, čeprav je v letu 2022 še vedno nad mednarodnim povprečjem. Prav tako se je v posameznih državah (večini) pri trditvi o pomanjkanju vode, še bolj pa o podnebnih spremembah kot tistih, ki precej ogrožajo prihodnost sveta, delež učencev povečal. Stališča do trditve, da je za prihodnost sveta v veliki meri grožnja izguba biotske raznovrstnosti, torej izumrtje živih vrst, smo v raziskavi preverjali prvič. Rezultati za Slovenijo kažejo, da ni značilnih razlik z mednarodnim povprečjem (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 140─141).
In kdo so učenci, ki imajo bolj pozitivna stališča do varovanja okolja in ki jih skrbijo okoljske grožnje za prihodnost sveta?
Kdo so učenci, ki imajo bolj pozitivna stališča do varovanja okolja?
In kdo so učenci, ki imajo pozitivnejša stališča do varovanja okolja, glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje in raven državljanske vednosti? Rezultati kažejo, da gre v vseh državah oz. izobraževalnih sistemih (ki so sodelovali v ICCS 2022), se pravi tudi v Sloveniji, za učence, ki dosegajo višje zahtevnostne ravni državljanske vednosti (raven B ali nad njo). Večinoma gre tudi za učence, ki so glede na socialno-ekonomsko ozadje na ali nad nacionalnim povprečjem (tako v okviru mednarodnega povprečja kot v Sloveniji). Razen v Kitajskem Tajpeju, na Hrvaškem in v Srbiji razlik glede na socialno-ekonomsko ozadje ni. V mednarodnem povprečju so pozitivna stališča v prid dekletom (tudi v Sloveniji), razen v Kitajskem Tajpeju, kjer imajo do varovanja okolja pozitivnejša stališča fantje, v Kolumbiji in na Malti pa ni statistično značilnih razlik glede na spol (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 140).
Kdo so učenci, ki jih za prihodnost sveta (bolj) skrbijo globalne okoljske grožnje?
In kdo so učenci, ki jih za prihodnost sveta skrbijo globalne okoljske grožnje, glede na spol, socialno-ekonomsko ozadje in raven državljanske vednosti? Rezultati kažejo, da so za globalno okoljsko prihodnost sveta najbolj zaskrbljeni učenci, ki dosegajo višje zahtevnostne ravni državljanske vednosti (raven B ali nad njo), in sicer v vseh državah oz. izobraževalnih sistemih. Razlike so (glede na državljansko vednost) največje v Bolgariji, Kolumbiji, na Cipru, Malti, v Sloveniji in na Švedskem, najmanjše pa na Poljskem. Prav tako gre v vseh državah za učence, ki so glede socialno-ekonomskega ozadja na ali nad nacionalnim povprečjem. V skoraj vseh državah, vključno s Slovenijo, pa večjo zaskrbljenost izražajo dekleta.
Angažiranje učencev za sodelovanje v dejavnostih za zaščito okolja
Vprašanja, kot so podnebne spremembe, zahtevajo globalno sodelovanje in razumevanje. Državljanska (ali širše družbena) angažiranost zagotavlja, da se posamezniki ne le zavedajo teh izzivov, temveč so tudi motivirani za ukrepanje na lokalni in globalni ravni (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 14).
In kaj kažejo rezultati glede prihodnje angažiranosti učencev v dejavnostih za zaščito okolje? 55 % učencev v Sloveniji je povedalo, da bodo zagotovo ali verjetno sodelovali v organiziranem protestu z zahtevo po več ukrepih za zaščito okolja (kar je skladno z mednarodnim povprečjem). Deleži učencev, ki bodo v prihodnje zagotovo/verjetno komu povedali, naj preneha povzročati škodo okolju, spodbudili ljudi, naj se sami potrudijo pomagati okolju (npr. z zmanjševanjem porabe vode), ali zavrnili nakup izdelkov, ki škodujejo okolju, pa so manjši od mednarodnega povprečja (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 187). Te tri postavke tvorijo tudi lestvico.Rezultati te lestvice (gre za pričakovano prihodnjo namero za sodelovanje pri okoljevarstvenih akcijah) pa za Slovenijo kažejo, da so učenci pod mednarodnim povprečjem primerjaje s povprečjem njihovih vrstnikov iz drugih sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov, ki so sodelovali v ICCS 2022.
Sklep
Kot so pokazali rezultati ICCS 2022 imajo učenci relativno pozitivna stališča do varovanja okolja, prav tako rezultati kažejo na njihovo zaskrbljenost glede globalnih okoljskih groženj. Še enkrat se je pa pokazala povezava med državljansko vednostjo in tovrstnimi stališči. Kljub temu, da ne moremo govoriti o kavzalnosti, vendarle vidimo pozitivno povezavo med temi stališči in državljansko vednostjo. Zato si upam trditi, da tudi pri stališčih do varovanja okolja šola pač šteje. In še nekaj, učenci iz Slovenije izražajo nekoliko nižjo angažiranost oz. pričakovano sodelovanje v okoljevarstvenih dejavnostih v prihodnje, primerjaje z njihovimi vrstniki z drugih držav, ki so sodelovale v ICCS 2022.
Literatura/viri
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2023). Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022) : nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/nacionalno_porocilo_ICCS22.pdf
Svetovni dan Zemlje 2024 (n. d). Dostop: https://www.gov.si/novice/2024-04-22-svetovni-dan-zemlje-2024/
Združeni narodi (n. d). Dostop: https://www.un.org/en/observances
Dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije