Okolje in okoljska trajnost v šoli – poročanja ravnateljev in učiteljev (ICCS 2022)
Uvod
V prejšnjem članku sem predstavila rezultate odnosa učencev do varovanja okolja. Seveda je zanimivo pogledati tudi poročanja učiteljev in ravnateljev o priložnostih za učenje o tej temi v šoli, priložnostih učencev za vključevanje v okoljske dejavnosti in podobno. Tudi tukaj uporabljam rezultate Mednarodne raziskave ICCS 2022. V nadaljevanju predstavljam rezultate iz Vprašalnika za šole (izpolnjevali so ga ravnatelji) in Vprašalnika za učitelje. V enem delu pa še rezultate učencev o izkušnji učenja o varovanju okolja v šoli. Vsi rezultati se nanašajo na leto 2022, ko smo raziskavo izvedli na terenu.
Tema je izjemno pomembna, ne le nacionalno, temveč globalno. Vse večja ozaveščenost o okoljskih vprašanjih in zaskrbljenost glede posledic podnebnih sprememb za prihodnost tega planeta, ki je privedla do pojava mednarodnih mladinskih gibanj, kot so Petki za prihodnost (de Moor et al., 2020; Marquardt, 2020), prišlo pa je tudi do uradnega priznanja globalnega pomena vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj (in vzgoje in izobraževanja za globalno državljanstvo), in sicer z njuno vključitvijo v Agendo Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030, zlasti v obliki cilja trajnostnega razvoja 4.7 (SDG: 4.7) (Council of the European Union, 2021; United Nations, 2015, str. 17; UNESCO, 2020; 2021; Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 21). Trajnost je sicer vsebinska domena v raziskavi ICCS, tako v vprašalnikih kot v preizkusu državljanske vednosti. Vendar se v članku osredotočam zgolj na rezultate iz vprašalnikov (za učitelje, ravnatelje, v manjšem delu tudi učence).
Spoštovanje okolja kot cilj državljanske vzgoje in izobraževanja
Ravnatelje in učitelje smo spraševali o najpomembnejših ciljih državljanske vzgoje in izobraževanja. Navedenih so imeli po 13 ciljev, nato smo jih prosili, da izberejo 3 cilje, ki se jim zdijo najpomembnejši. V Sloveniji ima 37 % učencev ravnatelje, ki so poročali, da je cilj spodbujanja spoštovanja okolja in njegovega varovanja eden najpomembnejših pri državljanski vzgoji in izobraževanju (na mednarodni ravni 36 %). Zanimive so tudi variacije med državami, npr. pri spodbujanju spoštovanja okolja in njegovega varovanja med 58 % v Litvi do 19 % učencev na Norveškem. Tako na mednarodni ravni kot v Sloveniji ima največji delež učencev učitelje, ki so izbrali kot najpomembnejši cilj spodbujanje kritičnega in neodvisnega mišljenja, sledi širjenje znanja o pravicah in odgovornostih državljanov. Isto vprašanje so dobili tudi učitelji (gre za vse učitelje, ki poučujejo 8. razrede, ne le za učitelje predmetov najbolj povezanih z državljansko vzgojo in izobraževanjem). Rezultati kažejo, da je spodbujanje kritičnega in neodvisnega mišljenja učencev tudi za učitelje eden izmed najpomembnejših ciljev (55 % učiteljev na mednarodni ravni in 57 % učiteljev, ki poučujejo 8. razrede, v Sloveniji), sledi spodbujanje spoštovanja okolja in njegovega varovanja (46 % na mednarodni ravni, v Sloveniji 47 %) (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 45─47).
Izobraževanja/usposabljanja učiteljev na temo okolja in okoljske trajnosti, suverenost pri poučevanju te teme
Ko smo vprašali učitelje predmetov, ki se najbolj povezujejo z državljansko vzgojo (gre za predmete: domovinska in državljanska kultura in etika, zgodovina, geografija, slovenščina) ali so tekom svojega izobraževanja in kasnejšega izpopolnjevanja sodelovali v usposabljanjih in/ali tečajih na različne teme, jih je v Sloveniji 55 % odgovorilo, da so se izobraževali/usposabljali o temi okolja in okoljske trajnosti. To je podobno mednarodnemu povprečju, ki je 51 %. Iste učitelje smo tudi vprašali, kako dobro so po svojem občutku pripravljeni za poučevanje teh istih tem (in veščin). 84 % učiteljev na mednarodni ravni in 77 % v Sloveniji je poročalo, da se počutijo zelo dobro ali kar dobro pripravljeni za poučevanje teme okolje in okoljska trajnost. Kar je pod mednarodnim povprečjem ICCS 2022. Sicer to ni bila edina tema, pri kateri so se učitelji počutili manj suverene pri poučevanju, primerjaje z njihovimi kolegi iz drugih držav. Pravzaprav vidimo v primeru Slovenije zanimivo »sliko«. Če so bili pri rezultatih glede izobraževanja in usposabljanja v večini primerov nad mednarodnim povprečjem, rezultati na vprašanje o občutku pripravljenost učiteljev v Sloveniji glede teh istih tem kažejo precej drugačno »sliko« (ko slednje primerjamo z mednarodnim okvirom). In sicer, pri večini tem, razen pri štirih (kjer ni odstopanja od mednarodnega povprečja), so rezultati za Slovenijo pod mednarodnim povprečjem (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 48─51). To je vsekakor zanimiv rezultat, ki zahteva dodatno skrb.
Priložnosti učencev v lokalni skupnosti in v šoli v dejavnostih povezanih z okoljsko trajnostjo
Precej visok odstotek učencev (na mednarodni ravni v ICCS 2022) obiskuje šole, v katerih so imeli v šolskem letu 2021/2022 po mnenju ravnateljev vsi, skoraj vsi ali večina učencev možnost sodelovati v vsaj nekaterih dejavnostih, povezanih z državljanstvom v lokalni skupnosti. Če se osredotočim na priložnosti sodelovanja v dejavnostih, povezanih z okoljsko trajnostjo, kot sta npr. varčevanje z energijo in vodo, recikliranje; na mednarodni ravni gre za 68-odstotni delež učencev, v Sloveniji je ta trditev precej nad mednarodnim povprečjem, in sicer ima 79-odsotni delež. Edina trditev, pri kateri se rezultati niso statistično razlikovali od mednarodnega povprečja, je bila za Slovenijo trditev o dejavnostih za ozaveščanje ljudi o globalnih vprašanjih (npr. podnebne spremembe, svetovna revščina, mednarodni konflikti, otroško delo). Vendar so bile med državami oz. izobraževalnimi sistemi precejšnje razlike pri trditvah o skoraj vseh dejavnostih. V okviru mednarodnega povprečja je bilo največ učiteljev, ki so poročali, da so z učenci ciljnega razreda (gre za 8. razred, razen v primeru Norveške za 9. razred) v šolskem letu 2021/2022 (v sodelovanju z zunanjimi skupinami in organizacijami) izvajali dejavnosti, povezane z državljanstvom v lokalnih skupnostih, dejavnosti, povezane z okoljsko trajnostjo (npr. varčevanje z energijo in vodo, recikliranje) – na mednarodni ravni je tako poročalo 61 % učiteljev, v Sloveniji 64 %, kar je nad mednarodnim povprečjem ICCS (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 164).
Pa vendarle, ko smo učence vprašali, v kolikšni meri so se na šoli učili o različnih temah, pri čemer so izbirali med kategorijami od »v veliki meri« do »sploh se nismo«, rezultati na mednarodni ravni kažejo, da so se je povprečju v šoli v veliki meri ali do neke mere učili o tem, kako varovati okolje (npr. z varčevanjem energije ali ravnanjem z odpadki), in sicer je na mednarodni ravni tako poročalo 81 % učencev, v Sloveniji 79 %, kar je pod mednarodnim povprečjem ICCS 2022 (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 165). Vendar, tudi pri tej postavki so velike razlike med učenci iz različnih držav.
Vprašalnik za učitelje ICCS 2022 je vključeval tudi vprašanje o tem, kako učitelji zaznavajo
priložnosti učencev 8. razredov (v primeru Norveške 9. razredov) za učenje o državljanskih temah in veščinah na šoli. Teme, navedene pri tem vprašanju s trinajstimi postavkami oz. trditvami, so bile enake kot tiste, ki so bile vključene v dve predhodni vprašanji, in sicer o tem, kako dobro so po svojem občutku učitelji pripravljeni za poučevanje teh tem in veščin ter ali so se, bodisi takrat, ko so študirali za učitelja, bodisi v sklopu usposabljanja na delovnem mestu, usposabljali glede teh tem in veščin. V mednarodnem povprečju ICCS 2022 je najvišji odstotek učiteljev (91 %), ki v ciljnem razredu (gre za 8. razred, razen v primeru Norveške za 9.) poučujejo predmete, (najbolj) povezane s področjem državljanske vzgoje in izobraževanja, poročal, da imajo na njihovi šoli (praviloma) učenci 8. razredov velike ali zmerne priložnosti, da se naučijo teme in spretnosti odgovorne rabe interneta (npr. zasebnost, zanesljivost virov, družabni mediji), sledijo teme o človekovih pravicah, pravicah in odgovornostih državljanov, okolje in okoljska trajnost (78 % v mednarodnem okviru in 92 v Sloveniji, kar je tudi nad mednarodnim povprečjem) ter nato druge teme (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 168).
Ravnatelji so v Vprašalniku za šole odgovarjali na vprašanje, v kolikšni meri so na njihovi šoli vpeljane okolju prijazne prakse. Ravnatelji so v mednarodnem povprečju najpogosteje poročali; poročam rezultate na izbrani kategoriji odgovorov »v veliki meri« in »do neke mere« (oz. največ učencev ima ravnatelje, ki so tako poročali), da imajo na njihovi šoli prakso ločenega zbiranja odpadkov (v povprečju ima na mednarodni ravni 84 % učencev ravnatelje, ki so tako poročali, v Sloveniji gre za 99 % učencev, kar je tudi precej nad mednarodnim povprečjem ICCS 2022). Sledi dejavnosti varčevanja z energijo (na mednarodni ravni 81 % učencev, v Sloveniji 97 %, kar je prav tako precej nad mednarodnim povprečjem). Tudi precej učencev na mednarodni ravni ima ravnatelje, ki so poročali, da na šoli v veliki meri ali do neke mere izvajajo dejavnosti za spodbujanje okolju prijaznega vedenja učencev (npr. plakati, zloženke) (na mednarodni ravni je učencev, katerih ravnatelji so poročali o tem, 79 %, v Sloveniji 95 %, kar je prav tako precej nad mednarodnim povprečjem). Na drugi strani so v mednarodnem povprečju značilni manjši odstotki pri dejavnosti darovanja neporabljene hrane dobrodelnim ustanovam ali tistim, ki potrebujejo pomoč (na mednarodni ravni 24 %, v Sloveniji 28 %, kar se sicer statistično značilno ne razlikuje od mednarodnega povprečja). Tudi pri uporabi izdelkov pravične trgovine (npr. čaj ali kava v sobi za osebje, jedilnici) in pri tem, da imajo na šoli izobraževalne šolske vrtove kot prakso okolju prijaznih dejavnosti, so odstotki na mednarodni ravni nekoliko nižji. Pri uporabi izdelkov pravične trgovine gre na mednarodni ravni za 42 % učencev, katerih ravnatelji so tako poročali, v Sloveniji za 39 %, a ni statistično značilne razlike z mednarodnim povprečjem. Kar se tiče izobraževalnih šolskih vrtov je Slovenija z 62 % (podobno kot Ciper in Malta) precej nad mednarodnim povprečjem. Še nekaj več odstotkov pa je pri učencih (za katere so poročali ravnatelji) iz Bolgarije in Kitajskega Tajpeja. Sicer pa je Slovenija precej nad mednarodnim povprečjem tudi pri nekaterih drugih trditvah, kot je npr. uporaba lokalne hrane za obroke v jedilnici (89 % učencev ima ravnatelje, ki so poročali, da je to v veliki meri ali do neke mere značilna dejavnost njihove šole), tukaj namreč beležimo od vseh sodelujočih držav oz. izobraževalnih sistemov najvišji odstotek, takoj za nami je Francija s 84 % učencev iz šol, katerih ravnatelji so tako poročali (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 170─172).
Za zaključek predstavljam rezultate – odstotke učiteljev (tukaj gre za vse učitelje ciljnega razreda, ne le za tiste, ki poučujejo predmete, najbolj povezane z državljansko vzgojo in izobraževanjem) ob seznamu dejavnosti, ki so povezane z okoljskimi vprašanji, glede katerih so učitelji odgovarjali, ali so v tekočem šolskem letu (se pravi v šolskem letu 2021/2022) z učenci 8. razredov (oz. 9. razredov v primeru Norveške) izvedli katero od navedenih dejavnosti ali ne. Na mednarodni ravni je v tekočem šolskem letu 61 % učiteljev izvedlo dejavnosti za ozaveščanje učencev o vplivu prekomerne uporabe virov (npr. vode, energije) na okolje, v Sloveniji 54 %, kar je pod mednarodnim povprečjem ICCS 2022. Na drugem mestu po mednarodnem deležu učiteljev je recikliranje in zbiranje odpadkov v lokalni skupnosti (44 % učiteljev na mednarodni ravni, v Sloveniji 56 %, kar je precej nad mednarodnim povprečjem). Kljub temu pa nekaj držav beleži še višji odstotek učiteljev, med njimi najbolj izstopajo učitelji na Slovaškem. Najnižji odstotki so pri dejavnostih podpisovanja peticije glede okoljskih vprašanj (npr. podnebne spremembe, onesnaževanje vode, problemi s hrupom, onesnaževanje s plastiko), in sicer je na mednarodni ravni tako poročalo 6 % učiteljev, kar je zelo podobno kot v Sloveniji, in pri pisanju pisem v časopise ali revije v podporo okoljskim dejavnostim (npr. zbiranje odpadkov, recikliranje) (v mednarodnem okviru okoli 10 % učiteljev, v Sloveniji nad mednarodnim povprečjem, in sicer je tako poročalo 15 % učiteljev). Tukaj precej odstopajo učitelji iz Romunije, z 23-odstotnim deležem so namreč precej nad mednarodnim povprečjem (Klemenčič Mirazchiyski, 2023, str. 172─173).
Sklep
Vzgoja za okoljsko trajnost ni le del vsebine učnih načrtov, temveč se kaže tudi v priložnostih za praktične dejavnosti. Rezultati kažejo na pomembnost teme oz. cilja okolja in okoljske trajnosti znotraj državljanske vzgoje in izobraževanja (tako za ravnatelje kot za učitelje). Vendar rezultati tudi kažejo, da se učitelji, ki poučujejo 8. razrede v Sloveniji počutiji pri poučevanju te teme manj suvereni kot njihovi kolegi iz drugih držav (v povprečju), kljub temu, da jih je velik odstotek poročal, da so se izobraževali ali usposabljali o tej temi. Kar nakazuje potrebo po nadaljnjem usposabljanju in izpopolnjevanju na tem področju.
Zelo pozitivno je, da imamo v Sloveniji pogosto v šolo vključene prakse, ki spodbujajo trajnostno ravnanje, od ločevanja odpadkov do varčevanja z energijo, kar je precej nad mednarodnim povprečjem. To lahko kaže na uspešno integracijo trajnostnih vrednot (ali pa vsaj nekaterih) v šolsko okolje, ki so ključne za vzgojo prihodnjih generacij, ki bodo sposobne odgovorno delovati v svojem lokalnem in globalnem okolju.
Končno, medtem ko izobraževanje o okoljski trajnosti zavzema pomemben del v državljanski vzgoji in izobraževanju, je nujno, da se še naprej razvijajo in izboljšujejo metode poučevanja ter priložnosti za učenje, da se zagotovi boljša pripravljenost učiteljev in še večja udeležba učencev v okoljskih aktivnostih. Razlike med državami pa prav tako kažejo na potrebo po nadaljnjem mednarodnem sodelovanju in izmenjavi dobrih praks za spodbujanje globalne odgovornosti in trajnostnega razvoja.
Literatura:
Council of the European Union. (2021). Council resolution on a strategic framework for European cooperation in education and training towards the European education area and beyond (2021–2030). Dostop: https://www.consilium.europa.eu/media/48584/st06289-re01-en21.pdf
De Moor, J., Uba, K., Wahlström, M., Wennerhag, M., in De Vydt, M. (ur.). (2020). Protest for a future II: Composition, mobilization and motives of the participants in Fridays For Future climate protests on 20-27 September, 2019, in 19 cities around the world. Södertörn University. Dostop: https://urn.kb.se/resolve?urn=urn:nbn:se:sh:diva-40271
Klemenčič Mirazchiyski, E. (2023). Mednarodna raziskava državljanske vzgoje in izobraževanja (IEA ICCS 2022) : nacionalno poročilo – prvi rezultati. Ljubljana: Pedagoški inštitut. Dostop: https://www.pei.si/wp-content/uploads/2023/12/nacionalno_porocilo_ICCS22.pdf
Marquardt, J. (2020). Fridays for future’s disruptive potential: An inconvenient youth between moderate and radical ideas. Frontiers in Communication, 5, str. 1–48.
United Nations General Assembly. (2015). Transforming our world: The 2030 Agenda for Sustainable Development. United Nations. Dostop: http://www.un.org/en/ga/search/view_doc.asp?symbol=A/RES/70/1
UNESCO. (2020). Education for sustainable development: A roadmap. UNESCO. Dostop: https://unesdoc.unesco.org/ark:/48223/pf0000374802
UNESCO. (2021). Berlin declaration on education for sustainable development. UNESCO. Dostop: https://en.unesco.org/sites/default/files/esdfor2030-berlin-declaration-en.pdf
Dr. Eva M. Klemenčič, Pedagoški inštitut in Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije
